V nadaljevanju boste o dosegu izvedeli naslednje - in še
več:
- Standardni doseg električnega avtomobila v številnih državah izmerijo z merilnim postopkom WLTP.
- Dejanski doseg lahko odstopa od dosega WLTP, saj ni mogoče standardizirati vseh dejavnikov.
- Na doseg na primer vplivajo način vožnje, klimatiziranje in ogrevanje.
Kaj velja za doseg, izmerjen s postopkom WLTP?
Za boljšo orientacijo pri nakupu električnega vozila je bil v številnih državah uveden enoten in za vse proizvajalce obvezen preizkusni postopek za merjenje dosega. Gre za postopek WLTP (angl. Worldwide Harmonized Light Duty Test Procedure, slov. Globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila), v sklopu katerega se izračuna standardni doseg električnega avtomobila. Pred nekaj leti uvedeni merilni postopek zagotavlja realnejše podatke o dosegu vozil in omogoča boljšo primerjavo porabe. Toda doseg, izmerjen po kriterijih WLTP, odstopa od dejanskega dosega.
Postopek WLTP je enoten v številnih državah in zavezujoč za vse proizvajalce. Z njim za vse veljajo enaki pogoji.
Po kriterijih WLTP se doseg izmeri na osnovi jasno opredeljenih voznih ciklov v mestu, na regionalni cesti in avtocesti. Toda postopek WLTP pri določanju standardnega dosega ne upošteva dejavnikov, ki se med vsakodnevno uporabo električnega vozila pri posameznih voznikih razlikujejo.
Avtocesta, regionalna cesta, topografske značilnosti, vreme - na doseg vplivajo številni dejavniki.
Doseg v praksi
Ker postopek WLTP ne upošteva določenih dejavnikov, ki vplivajo na doseg, z njim izmerjene povprečne vrednosti pri vsakodnevnih vožnjah ni možno vedno doseči. Med dejavnike, ki vplivajo na doseg, sodi na primer individualni način vožnje. Poleg tega na doseg avtomobila z električnim pogonom - za razliko od avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem - močno vplivajo tako imenovani dodatni porabniki. Klimatska naprava in ogrevanje v veliki meri vplivata na to, da se poraba električnega avtomobila poveča in da je doseg kljub povsem napolnjeni bateriji sorazmerno majhen. Poleg tega je treba upoštevati še druge dejavnike, kot je na primer natovorjenost. Dejanskega dosega tako ni mogoče določiti na povsem standardiziran način, saj je močno odvisen od individualnega načina uporabe vozila.
Standardni doseg v vsakodnevnih situacijah
Naj vam predstavimo nazoren primer. Vozniku X se mudi in se v hladnem vremenu z največjo močjo ogrevanja hitro odpelje do cilja, ne da bi predhodno ogrel svoj električni avto. Njegova soseda, voznica Y, predhodno ogreje avto in se sproščeno odpravi od doma brez časovne stiske. V opisanem primeru velja, da se vozniku X zaradi velike porabe električne energije, ki je posledica hitre vožnje in ogrevanja notranjosti, doseg - v primerjavi s standardnim dosegom po kriterijih WLTP - lahko zmanjša za vse do 50 %. Po drugi strani voznica Y z vnaprejšnjim ogrevanjem in zmernim načinom vožnje varčuje z energijo iz baterije in se dejansko lahko približa dosegu, izmerjenem po kriterijih WLTP.
