-
Aerodinamična oblika naj bi omogočala dosege do 700 kilometrov1 (WLTP).
-
S tesnim sodelovanjem razvojnih inženirjev in oblikovalcev do količnika zračnega upora 0,23.
-
Precizna optimizacija z računalniškimi simulacijami in v vetrnem kanalu.
ID.7 je Volkswagnov prvi električni model višjega srednjega razreda. Z dosegom do 700 kilometrov (WLTP)1 je Volkswagnova limuzina resnični prvak v učinkovitosti. Poleg nove generacije pogona k visokim dosegom modela ID.7 pripomore premišljena aerodinamika. Ugodna aerodinamična osnovna oblika, nizek količnik zračnega upora 0,23 in čelna površina v izmeri 2,46 m1 so rezultat tesne povezanosti oblikovalskega in razvojnega oddelka.
Pri limuzinah kot je ID.7 je okoli 50 odstotkov količnika zračnega upora odvisnih od oblike karoserije. Platišča in pnevmatike predstavljajo vpliv v višini okoli 30 odstotkov, 10 odstotkov dno vozila, še 10 odstotkov pa funkcionalne odprtine, skozi katere doteka zrak v hladilne sisteme na sprednjem delu vozila. Novi ID.7 je najbolj aerodinamičen model iz družine ID. doslej, kar se že na prvi pogled odraža v silhueti tega skoraj pet metrov dolgega avtomobila. Volkswagnov oblikovalec Daniel Scharfschwerdt je povedal: "Pri zasnovi modela ID.7 smo se osredotočili na aerodinamiko, kot še pri nobenem drugem modelu doslej: ima nizek sprednji del, ki tekoče prehaja v pokrov motorja, in hitro vetrobransko steklo. Tudi njegova kupejevska oblika strehe in nekoliko zožen zadek sta zasnovana za idealno aerodinamično učinkovitost."
Že v zgodnji fazi produktnega razvoja je bilo zunanjemu dizajnu, pa tudi dnu vozila, kolesom in drugim podrobnostim, namenjeno izjemno veliko pozornosti. Predpogoj za optimalne rezultate je tesno sodelovanje med razvojnimi inženirji in oblikovalci. Stephan Lansmann, projektni inženir, odgovoren za aerodinamiko pri ID.7 je povedal: "V ponavljajočem se procesu, pri katerem se vedno znova srečujeta oblikovalski in razvojni oddelek, iščemo optimalne rešitve. To pomeni veliko majhnih korakov, ki pa se na koncu obrestujejo. Številne računalniške simulacije za izračun zračnega toka pri tem dopolnjujejo preizkusi v vetrnem kanalu."
Aerodinamične odlike modela ID.7:
ID.7 ima skoraj v celoti zaprto dno vozila. Dopolnjujejo ga tudi novo razviti kolesni usmerniki zraka na sprednjih kolesih. Zrak z minimalnim vrtinčenjem vodijo pod vozilom ob kolesih. Stranski usmerniki zraka (zračne zavesice) na sprednjem odbijaču pomagajo, da zrak okoli sprednjega dela vozila teče bolj učinkovito. Poudarjena stranska pragova preprečujeta dotekanje zraka k dnu vozila in ščitita zadnji kolesi pred vrtinčenjem zraka. Dodatno zrak na dnu vozila usmerjajo majhni usmerniki zraka in obloge.
"Pri električnih vozilih imajo kolesa večji vpliv na dobro aerodinamiko, zato smo se jim pri modelu ID.7 še posebej posvetili," je povedal Lansmann. "Pri oblikovanju platišč nam je bila najpomembnejša aerodinamika, ki smo jo morali uskladiti s hlajenjem zavor," je pojasnil strokovni sodelavec. "Rezultat so bolj zaprta in s tem izjemno aerodinamična platišča." Simulacija zračnega toka je bila uporabljena tudi pri oblikovanju obrisov pnevmatik, da so lahko že v fazi zasnove optimizirali različice s slabšimi aerodinamičnimi lastnostmi.
V celovitem procesu razvoja aerodinamike so bila upoštevana tudi druga področja. Ta vključujejo funkcionalne odprtine na sprednjem delu vozila, skozi katere doteka zrak v hladilne sisteme na sprednjem delu vozila. Za nižji zračni upor pri modelu ID.7 upravljanje dotoka zraka k posameznemu roloju hladilnika poteka aktivno. Električno pomični rolo se odpre šele, ko je potrebno načrtno hlajenje agregatov in baterije. Poleg tega na zadnjem delu za večjo aerodinamično učinkovitost poskrbijo optimalno oblikovan pokrov prtljažnika, oblikovna zasnova difuzorja in jasno začrtani robovi ob straneh.
Iz računalnika v vetrni kanal
Razvijalci so se najprej osredotočili na računalniške simulacije. "V prvem letu razvoja delo poteka samo virtualno, s posodobitvami na okoli dva tedna," je dejal Lansmann. Oblikovalska ekipa priskrbi ustrezne računalniško podprte podatke CAD (Computer-Aided Design). Več tisoč procesorjev na podlagi tega izračuna vrednosti zračnega toka, med drugim tudi za številne podrobnosti, kot so na primer integrirane poravnane vratne kljuke ali aerodinamično oblikovana zunanja ogledala modela ID.7. "V vetrni kanal se odpravimo šele, ko je dizajn utrjen. Od začetka razvoja lahko to traja dobro leto in pol," je še dodal strokovnjak.
V vetrnem kanalu je ekipa uporabljala Volkswagnove glinene modele v originalni velikosti modela ID.7. Nove ugotovitve so bile na modelu do milimetra natančno implementirane z uporabo rezkalnika - na primer pri spremembah zadka in na poudarjenih robovih. S pomočjo delov prototipa iz 3D-tiskalnika je ekipa pod vodstvom Stephana Lansmanna preizkusila številne različice - na primer pri aerodinamično oblikovanih zunanjih ogledalih. Pri modelu ID.7 so na ta način prilagodili zgornji in spodnji del ter nogo ogledala, da so dosegli nižji zračni upor z odličnimi akustičnimi lastnostmi. Rezultat filigranskega dela je količnik cx 0,23 in s tem najboljša vrednost zračnega upora v celotni družini Volkswagen ID.
1 Odvisno od kapacitete baterije proizvajalec napoveduje dosege (WLTP) do 700 kilometrov. Vrednosti dosega po kriterijih WLTP lahko pri serijskih vozilih zaradi opreme odstopajo. Dejanski doseg v praksi med drugim odstopa zaradi načina vožnje, hitrosti, uporabe komfortnih/dodatnih porabnikov, zunanje temperature, števila sopotnikov/obteženosti, topografije ter procesa staranja in izrabe baterije.